30. julija je minilo 5 let, odkar nas je zapustil g. Bernard ?uk, ustanovitelj MoPZ Pobje.

Na nobeni kulturni prireditvi ni manjkal in mu ni bilo �al ?asa za to. Velikokrat je brskal po raznih arhivih in kronikah, spra�eval ljudi in na tak na?in zbiral ter zapisoval podatke, tako pomembne za �ivljenje kraja.

Februarja 2007 je o Zadlo�ki �pleh muski� zapisal:

"Zgodba okrog zadlo�ke pihalne godbe naj bi se zgodila okrog leta 1875, morda prej, verjetno pa malo kasneje. Takrat je bilo posajeno drobceno  drevesce, ki se je kasneje razraslo v pravo drevo. Prvi kapelnik zadlo�ke godbe na pihala je bil znani Jo�ef �emrl (1865-1935) iz Male Gore. Kapelni�ke obrti in branja not se je nau?il pri vojakih v Pulju. Pisal je note prav za vse instrumente, kot ka�ejo arhivi, pa je obvladal celo klavir. Zlo�il je skladbo Sladko je vince, v zapu�?ini so se na�le Vodopiv?eve skladbe in celo Wagnerjeva Tristan in Izolda. �emrl je bil svojevrsten mo�akar, obvladal je harmoniko, igral je na porokah, v doma?i gostilni pa celo za enega samega gosta, ?e je ta le malce namignil. Godba je v ?asu med obema vojnama �tela do 17 godcev. Vse ?rnovr�ke priredite je polep�ala, procesije so bile njene, skratka vedno se je kaj na�lo, mo�akarji se nikoli niso odrekli igranju.
Ko je �Duce� v za?etku tridesetih let prej�njega stoletja pri�el v Gorico, so jo tudi njemu na ?ast urezali. Kmalu zatem pa je fa�izem urezal po njih, prepovedali so jim javne nastope, a niso prenehali. S prirojeno zadlo�ko trmo so igrali skrivaj in na ta na?in veliko prispevali k ohranitvi narodne zavesti. V tem ?asu so imela celo dekleta dru�inski ansambel � Gregorceve. Za veliko fotografij iz tega ?asa je poskrbela Marija Rupnik � �tefkova. Slike je sama razvijala, igrala pa je tudi na citre.
Po drugi svetovni vojni je skupina mlaj�ih Zadlo�anov godbo ponovno postavilo na noge. �tela je 16 muzikantov, kapelnik je postal Janez Rupnik � Bukov�ki. Prilo�nosti za nastope je bilo veliko. Veselice, praznovanja, prvomajske budnice, manifestacije za priklju?itev Primorske. Leta 1949 pa je godba razpadla. To je pomenilo konec v slovenskem prostoru edinstvene amaterske pihalne godbe, ki je zdru�evala ljudi v razli?nih politi?nih obdobjih.
Morda se bodo neko? znova na�li pogumni Bizarjevi, Bukov�ki, �emrlovi, �tefkovi, Gregorcovi in drugi. Morda jo bodo neko? znova urezali.
Malo pred letom 2007 je doma?i gostilni?ar Damjan Lampe pri �emrlu Malogorskem  na�el majhen kov?ek, v njem pa pravi zaklad. Vsakovrstne note in zapiski so bili v njem dobro ohranjeni. O najdbi je seznanil predsednika idrijske godbe Toma�a Venclja in dirigenta Domna Prezlja. Med zapu�?enimi notami se je na�lo veliko zanimivih skladb, med njimi tudi ?rnovr�ki mar�. Zato je padla zamisel o spominskem koncertu.
Potomci zadlo�ke pleh muske so pripravili razstavo zbranega gradiva in instrumentov ter spominski koncert, ki so ga prav tako izvedli potomci godbenikov. Idrijska pihalna godba je pod taktirko Domna Prezlja za?ela koncert, kot se za njeno tradicijo spodobi, s kora?nico rudarjev. Kaj kmalu je bila na vrsti �e omenjena ?rnovr�ka kora?nica, ki jo je za 60-?lanski orkester priredil Prezelj. To je leta 1871 na pro�njo ?rnovr�?ana Antona Kav?i?a napisal ?e�ki kapelnik voja�ke godbe. Jelka Tr?ek je za to prilo�nost napisala kar pesem."

Lep pozdrav!
MoPZ Pobje